Grmiščna zverca
| Grmiščna zverca | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 samec
| ||||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||
| ||||||||||||||||
| Lestes barbarus (Fabricius, 1798) | ||||||||||||||||
 Območje razširjenosti v Evropi
|
Grmiščna zverca (znanstveno ime Lestes barbarus) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po zahodnem in osrednjem delu Evrazije.[2]
Opis
[uredi | uredi kodo].jpg)
Je razmeroma velik predstavnik svojega rodu, pri čemer pa je velikost posameznih osebkov precej variabilna. Odrasli dosežejo 40 do 45 mm v dolžino, zadnji krili pa merita 20 do 27 mm. Osnovna obarvanost je kovinsko zelena s svetlo spodnjo stranjo, podobno kot pri loški zverci (in za razliko od ostalih predstavnikov rodu) je svetla tudi spodnja stran glave. Najočitnejša značilnost je dvobarvna pterostigma, ki je temna na notranji polovici in svetla na zunanji.[3]
Odrasli letajo poleti, z viškom avgusta,[3] le ob najbolj vročih dnevih se aktivnost sredi dneva zmanjša.[4]
Habitat in razširjenost
[uredi | uredi kodo]Razmnožuje se v plitkih stoječih vodnih telesih, ki so izpostavljena soncu in lahko poleti presahnejo. To vključuje priobalna polslana (brakična) mokrišča, kjer znaša slanost največ 13 ‰. Pogosto je prvi kačji pastir, ki naseli novo vodno telo. Samice pogosto odlagajo jajčeca na presušeno podlago, ta nato prezimijo in se razvoj nadaljuje naslednjo pomlad, ko s spomladanskim deževjem znova nastane stoječa voda.[2]
Vrsta je razširjena od Zahodne Evrope proti vzhodu do Mongolije in severozahodne Kitajske, odsotna je le v sušnejših predelih. Na jugu sega območje razširjenosti do Severne Afrike in Kašmirja. Od sredine 1990. let se opazno širi proti severu, kjer je doseglo Dansko, jug Švedske in jug Velike Britanije.[3] Razmnoževanje v Veliki Britaniji so prvič potrdili šele leta 2018.[5] Tudi v Sloveniji se pojavlja na krajih, ki jih deževje namoči le spomladi, odrasli osebki pa so maloštevilni. Razširjena je sicer po vsej državi, a preferira nižinske močvirnate travnike, ki so kot habitat ogroženi.[4] Na Rdeči seznam kačjih pastirjev iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam je grmiščna zverca zato uvrščena kot ranljiva vrsta.[6]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Clausnitzer, V. (2009). »Lestes barbarus«. The IUCN Red List of Threatened Species. Zv. 2009. IUCN. str. e.T165475A19165578. doi:10.2305/IUCN.UK.2009-2.RLTS.T158684A5251406.en. Pridobljeno 11. januarja 2020.
- ↑ 2,0 2,1 Boudot, Jean-Pierre; Kalkman, Vincent J., ur. (2015). Atlas of the European dragonflies and damselflies. Nizozemska: KNNV Publishing. str. 55–56. ISBN 978-90-5011-4806.
- ↑ 3,0 3,1 3,2 Dijkstra, Klass-Douwe B. (2006). Field Guide to the Dragonflies of Britain and Europe. Gillingham: British Wildlife Publishing. str. 80–81. COBISS 1715279. ISBN 0-9531399-4-8.
- ↑ 4,0 4,1 Kotarac M. (1997). Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom. Miklavž na Dravskem polju: Center za kartografijo favne in flore. str. 28–29. COBISS 41247233. ISBN 961-90512-0-3.
- ↑ »Southern Emerald Damselfly«. British Dragonfly Society. Pridobljeno 11. januarja 2020.
- ↑ "Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam". Uradni list RS (82/2002). https://www.uradni-list.si/1/content?id=38615. - Priloga 21: Rdeči seznam kačjih pastirjev (Odonata)
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Grmiščna zverca v Wikimedijini zbirki
